Degustacija vin Korenika & Moškon in Sobe 102

Degustacija vin Korenika & Moškon in Sobe 102

Prava restavracija ne more brez dobrega vina in dobra hrana je z dobrim vinom še boljša. Tega se zavedamo tudi v SOBI 102, kjer dajemo velik poudarek na spajanje hrane in vina.

Tokrat se nam bo predstavila vinska klet Korenika & Moškon iz Kort:

Leta 1984 sta Korenika & Moškon pričela z oživljanjem vinogradniško vinarske tradicije, katera je bila v Slovenski Istri presekana z časom komunizma. Bila sta med prvimi, ki sta ponudila leta 1990, vina v steklenici z lastno blagovno znamko Korenika & Moškon.

Vinogradi segajo vse od morja pa do zaledja slovenske Istre, s pogledom na morje. Po terasah se spuščajo od najvišje točke Istrskega gričevja, približno 220 metrov nad morjem vse do objema morja z madmorsko višino le nekaj metrov.

Vinogradov ne gnojijo z mineralnimi gnojili. Z zmanjševanjem pridelka na trti in prizadevanjem za izenačeno, ne prebujno rast, grozdje dolgo časa enakomerno zori, s čimer dosegajo ustaljeno kakovost brez pomembnejših razlik med pridelki posameznih letnikov. S takšnim, na nek način rustikalnim pristopom, obogatenim z najnovejšimi spoznanji, dosegajo homogenost pridelanega grozdja, kar je eden najpomembnejših dejavnikov za velika vina.

V kleti se z ljubeznijo, spoštovanjem tradicije in z veliko znanja in izkušenj posvečajo vinu. Sledimo njegovim potrebam, poudarjamo strukturo in bogatost vina. Vinu dovolijo, da v steklenici izraža lastnosti zemlje in območja, s katerega prihaja. Potrošniku želijo ponuditi autorska vina z lastnim podpisom.

V sredo 04. 10. 2017 vas vabimo ob 19:00 na degustacijo petih vinskih vzorcev in k vsakem izmed vzorcev prilagojenih jedi.

Za dogodek je potrebna predhodna rezervacija na e-naslov: rezervacije@soba102.net

Število mest je omejeno.

Cena: 25,00 eur na osebo

Vabljeni!

Vina Korenika & Moškon in SOBA 102

Degustacija vin Sanctum in Sobe 102

Degustacija vin Sanctum in Sobe 102

Drage ljubiteljice in ljubitelji vina ter kulinarike,

v sredo, 06.09.2017 ob 19:00, po krajšem premoru nadaljujemo z vinsko-kulinaričnimi dogodki v Sobi 102.

Tokrat se nam bo predstavila štajerska vinska klet Sanctum.

Vabimo vas na degustacijo petih vinskih vzorcev in k vsakem izmed vzorcev prilagojenih jedi.

Za dogodek je potrebna predhodna rezervacija na e-naslov: rezervacije@soba102.net

Cena: 25,00 eur/osebo

Vabljeni!

Vina Sanctum in SOBA 102

2. Mini festival penin v Sobi 102

2. Mini festival penin v Sobi 102

V četrtek, 15. 06. 2017 v Sobi 102 pripravljamo 2. Mini festival penin.
Festival je zasnovan dinamično, stoječe (sejemsko).

● V kategoriji penečih vin boste lahko degustirali:

  • FREIXENET
  • JACOB’S CREEK
  • KLET BRDA
  • KOBAL VINA
  • PROSECCO MIONETTO
  • RADGONSKE GORICE
  • SANDARA
  • VINAKOPER
  • VINA KABOLA
  • VINSKA HIŠA BJANA

V kategoriji ŠAMPANJCEV:

  • MUMM

V kategoriji Aperitivov oz. Spritzev bosta prisotna:

  • APEROL SPRITZ

V ceno je všteto degustiranje 20 vzorcev penin in šampanjcev.
PREDHODNA REZERVACIJA NI POTREBNA

Cena: 20,00 eur/osebo

Informacije: rezervacije@soba102.net

Vabljeni!

SOBA 102
Cankarjeva cesta 4
1000 Ljubljana

Boštjan Protner v Sobi 102: Renski rizling moraš razumeti

Boštjan Protner v Sobi 102: Renski rizling moraš razumeti

Na predzadnjem vinsko-kulinaričnem večeru letošnje pomladi v ljubljanski Sobi 102 je gostoval vinar Boštjan Protner iz Vodol pri Mariboru, ki ga poznamo predvsem kot specialista za renski rizling. Trenutno obdeluje 12 hektarjev vinogradov oziroma okrog 50 tisoč trt, od katerih je polovica na renskega rizlinga. »Moja želja je bila obdelovati deset hektarjev, a smo prišli na 12, kar pomeni, da imam dva preveč,« je že uvodoma Protner nasmejal navzoče.

Poleg “kralja” ima od belih sort zasajenega največ rumenega muškata, pa chardonnayja, sauvignona, zelenega silvanca in tako naprej. Med rdečimi sortami pa je glavni modri pinot, ki leto dni zori v rabljenih barikih in pomeni deset odstotkov celotne vinske produkcije. »Najprej si moramo nekaj natočiti, težko namreč gledam, da imate prazne kozarce, sam pa tudi ne morem govoriti s suhim grlom,« je po štajersko nadaljeval Protner, medtem ko je osebje zbranemu publikumu natočilo penino joannes rose brut ter jo podkrepilo s koktajlom z gamberi, jagodami in avokadom. Čezenj pa je prelilo ameriško omako.

O penini iz žametovke in modrega pinota

“Poleg renskega rizlinga je penina definitivno tista, ki ji bomo v prihodnje posvečali največ pozornosti, zato se tudi udeležujemo festivalov penečih se vin, medtem ko se običajnih vinskih festivalov poskušamo kar malce izogibati. Ti namreč pomenijo velik strošek in vzamejo precej časa,” je razložil štajerski vinar. Razložil pa je tudi, da je njegova penina malce posebna: po sladkorni stopnji je suha (brut), kar pomeni, da ima lahko od šest do 12 gramov nepovretega sladkorja v litru vina. V Protnerjevem primeru se je sladkor ustavil pri desetih gramih. Sestavljena je iz 30 odstotkov avtohtone žametne črnine in 70 odstotkov modrega pinota. “Gre za čisti samotok, kar pomeni, da enkrat čisto nežno stisnemo grozdje in to je to.”

Zakaj pa žametna črnina? “To je sorta, ki težko doseže visoke sladkorje, in je odlična v kombinaciji z mordrim pinotom, ki ima pri nas ravno nasprotne ‘težave’. Ima pa žametovka izjemno sadno aromo. Ravno zato sem pred petimi leti pokupil vse cepiče najstarejše trte na svetu z Lenta in z njimi zasadil nov vinograd. Žal pa ima žametovka eno pomanjkljivost: v pet let starem vinogradu še nismo trgali, ker je zelo občutljiva na pozebo. Zato sem grozdje vsa leta doslej kupil in zdi se, da bo žal letos spet tako,” je pojamral gostujoči vinar.

O zelenem silvancu

“Zeleni silvanec je zanimiva sorta, največ je najdemo v Alzaciji in Nemčiji. Pri nas je silvanca malo, ker je sorta zelo zahtevna za gojenje v vinogradu. Raste kot grm, mlade trte pa zelo neenakomerno obrodijo. Pri nas se je prijela kot sorta za začetek degustacij. V kozarcih imate letnik 2015, ki je trenutno v polni formi. Za silvanca se rado reče, da je lahkotnejše, nežno vino, in res ima manj kot 12 odstotkov alkohola. Ideja tega vina ni, da bo to nekoč veliko vino. To je vino, ki si ga naročiš ob malici in z veseljem spiješ še drugi kozarec,” smo slišali zanimivo predstavitev sorte in zraven z užitkom pomalicali še zalogaj rižote s šparglji.

O renskem rizlingu

Na Celestrini, znameniti legi, ki je v lasti mariborske stolne župnije, je vinska klet Vinag nehala obdelovati vinograde, zasajene z renskim rizlingom, zato jih je Protner pred sedmimi leti skupaj s sosedom vzel v najem. Po igri naključij je sosed odpovedal, tako da zdaj sam obdeluje teh pet hektarjev. “To so fantastični vinogradi, stari 40 let,” je povedal vinar, ki renski rizling vselej stekleniči leto dni po trgatvi. Letnik 2015 je po njegovem mnenju najboljši letnik za renski rizling, odkar se sam ukvarja z vinom.

“To pa zato, ker – če pogledamo karakteristike tega vina – ima sedem gramov kisline. Kislina pa je tista, ki je pri rencu najpomembnejša. Zakaj se renski rizling prideluje samo na določenih območjih? Na Primorskem ne bi uspeval, ker bi bila kislina prenizka. Če pa nekdo reče, da mu kislina ni všeč, verjetno še ni doživel pivskega razvoja in ni pripravljen za pitje renskega rizlinga,” je zanimivo tezo predstavil Protner in poudaril, da je pri čislanem letniku zanimiv tudi alkohol, ki je presegel 13,5 odstotka. Po navadi pa imajo renci med 12 in 12,5 odstotka alkohola.

Ima pa naš sogovornik še majhno skrivnost, ki jo deli z vsemi. Zakaj je njegov renski rizling tako dober, je povedal tudi v Sobi 102: “Renc mora imeti kislino, in če je v tekočem letniku prenizka ali previsoka, jo reguliram tako, da primešam nekaj odstotkov starejšega vina. Pustimo, ali je to dovoljeno ali ne, ampak papirji to nekako prenesejo,” se je pridušal štajerski vinar in dodal, da bo pokušano vino čez deset let še boljše, kot je danes, zdržalo pa bo po njegovih besedah tudi 20 let.

Še o renskem rizlingu, tokrat polsuhem

Če smo pri suhem renskem rizlingu ugotavljali, kako lepo se spoji z ribo, je avditorij pri naslednjem rizlingu, polsuhem, prav tako iz letnika 2015, družno izrazil presenečenje nad tem, kako imenitno se prileže s potrebuševino (s praženim krompirjem in toplo hrenovo omako).

“Podobno kot verjetno vi, tudi sam nimam posebno dobrega odnosa do polsuhih vin. A zanimivo je, da odkar smo dali polsuhi renski rizling na trg, je po prodaji dohitel količino suhega. Zdaj ga prodamo celo več. To je verjetno najprimernejša pijača, če sediš zvečer ob televizorju in si jo privoščiš namesto čipsa ali kikirikija. Tistih nekaj gramov sladkorja renskemu rizlingu ob taki priložnosti paše. Ta ima deset gramov sladkorja. Alkohol pa je višji kot pri suhem rizlingu. Zato je sladkor dobro vkomponiran med alkohol in kislino. In zato gre tako dobro s potrebuševino. Suhi ne bi bil tako primeren,” je pojasnil Protner. Vsi smo se strinjali.

O modrem pinotu

“Zdaj bomo postali bolj modri,” je vinar napovedal zadnje vino večera – modri pinot. “Štajerska je dežela, ki ima zelo malo rdečih vin, po statistiki od dva do štiri odstotke. Mi smo malo drugačni. Naša družina pridela celo več kot deset odstotkov rdečega vina, od tega večji del pripada modremu pinotu. Pred vami je letnik 2015, kot rečeno, zelo dober letnik, le vino je morda še malce premlado. Naš modri pinot je zanimiv tudi zato, ker ne uporabljamo novega hrasta. Telo modrega pinota namreč po mojih izkušnjah ni tako močno, da bi ga lahko podprli s hrastom. To je nežno vino, čeprav ima alkohola skoraj 13 odstotkov,” je vino predstavil Protner, osebje Sobe 102 pa je vinoljubom postreglo še jelenov file v višnjevi omaki. No, morda je bil jelen morda le malce prevelik zalogaj za nežni modri pinot in bi se bolj prilegel h kakšnemu bordojcu, ki se je dalj časa potil v fitnesu.

Čeprav je pogled na vinsko karto in spremljajoči jedilnik sporočal, da je večera konec, je Protner iz rokava potegnil še karto presenečenja. “V naši hiši je presenečenje vselej renski rizling. Starejši renski rizlingi so bolj mineralni, v ozadju so vedno zaznavne note po petroleju. To je standard in četudi ti morda sprva ni všeč, se moraš tega navaditi. S seboj sem prinesel letnik 2010, ki sicer ni bil ravno najboljši letnik. V tem rencu se najdejo tudi medene note, te so posledice botritisa, žlahtne gnilobe. Danes jih žal nimamo, a starejši renski rizlingi se najbolje podajo s črnimi tartufi. Pa kdaj drugič,” je sklenil Protner.

VIR: O VINU
https://www.ovinu.si/281/Bostjan-Protner-v-Sobi-102-Renski-rizling-moras-razumeti
V Sobi 102 je gostoval istrski enfant terrible Uroš Rojac

V Sobi 102 je gostoval istrski enfant terrible Uroš Rojac

Po dveh štajerskih vinarjih in predstavniku Goriških brd je redno mesečno vinsko-kulinarično seanso v ljubljanski Sobi 102 začinil enfant terrible Slovenske Istre Uroš Rojac, ki prideluje ekološka vina in ne mara konvencionalnih vin »z okusom po kokakoli«. »V Ljubljani še vedno razmišljate o Obali in o morju, a sam nisem ‘obalčan’ ali ‘obalec’, temveč Istran, po domače Istrijan, kar ponosno dokazujem z istrskimi produkti. Moj nono je menjal pet potnih listov v svojem življenju, a vedno je ostal Istrijan,« je namesto uvoda razložil Rojac.

Jasno je sledil še poudarek, da se bo ta večer poskušalo produkte, ki so – istrski. Torej refoške in malvazije na raznorazne načine. “To sta sorti, ki sta tukaj že več kot tisoč let. In lepo je, da sta ostali, sicer bi morali saditi tuje, mednarodne sorte. Fantje, kot sem sam, pa peljemo zgodbo naših prednikov naprej, saj smo bili konec koncev od majhnega vzgajani, da te sorte negujemo,” je povedal vinar z Gažona.

Uroš Rojac obdeluje slabih 17 hektarjev vinogradov oziroma 85 tisoč trt, iz katerih pridela od 40 do 50 tisoč steklenic vina na leto. Kar 80 odstotkov vsega pridelka predstavljata udomačeni sorti malvazija in refošk. “Prvi v južni Sloveniji sem bil, ki je začel ekološko pridelavo vin,” rad pove, kar je poudaril tudi tokrat. To je bilo pred 13 leti, ko je pri 25 letih prevzel kmetijo po nenadni smrti svojega očeta Bruna. “Ekologija je zaznamovala mene in predvsem moja vina. Brez ekologije vina ne gredo naprej. Če delaš ekološko, pride kakovost sama po sebi in se ti s tem ni treba več ukvarjati,” je prepričan.

V Sobi 102 se je pokusilo vse najboljše od Rojca, začenši s penečim se vinom moia/royaz, letnik 2013, ki ga vinar pridela izključno iz refoška. Za nedegožirane mehurčke, ki zaradi usedline v steklenici marsikoga spomnijo na puro od Movie, pravi, da to ni tržna zgodba. “To je vino zame in za goste, ki pridejo k meni na domačijo. Zgodba pa se je začela približno v istem času, ko je Aleš KristančičMovia, s katerim sva v tistem času precej sodelovala, izoblikoval svoje peneče se vino puro. On ga je moral dati na trg v precej večjih količinah, sam pa sem se v tistem času, kot mladenič, bolj kot ne poigraval. Mošt sem dal v določenem odstotku v staro vino, da je refermentiralo v steklenici. S tem je vino ohranilo primarno sadnost, po malinah in jagodah, hkrati pa živi brez žvepla in kemikalij. Je pa seveda stvar kompleksna, sicer bi v Sobi 102 odprli vsaj 200 steklenic tega vina na mesec. A ga ne,” se je zasmejal Rojac, medtem ko so hišni kuharji k penečemu se refošku ponudili pršut San Daniele in kockice staranega sira, s čimer so zadeli terno.

Nadaljevalo se je s kraljico istrskih vinogradov – malvazijo. Rojac jo prideluje v dveh različicah – lahkotnejšo oziroma svežo in macerirano. “Vprašanje je, od kod je malvazija prišla, ampak po drugi strani lahko mirno rečemo, da je bila tukaj pravzaprav od vedno. Nono jo je klical borgonja, to je Burgundija, kar pomeni, da so ji že v tistih časih nadeli ime, ki je bilo ‘in’,” je razložil istrski vinar in nadaljeval traktat o Benečanih. Po njegovih besedah so od 11. stoletja obvladovali celoten sredozemski trg oziroma “vse, kar je teklo”. Ker so imeli glavni logistični center za vino na Peloponezu, v pristanišču Monemvasia, po italijansko Malvasia, so vse vino, ki se je tam natovarjalo na ladje, imenovali malvazija in ime se je verjetno zategadelj ohranilo do današnjih dni. Zato pa imamo danes 17 različnih genskih zasnov sort, ki nosijo ime malvazija. A samo ena je istrska malvazija.

Poleg svežega lanskega letnika (2016) je Rojac predstavil tudi malvazijo od nonota, kot imenuje macerirano malvazijo, letnik 2013. Pridela jo namreč tako, kot so se bela vina pridelovala včasih, podobno torej, kot se pridelujejo rdeča vina – s podaljšano maceracijo. “Naš nono je tudi belo vino, tako kot rdeče, pustil ‘vreti’ v stiku z jagodnimi kožicami in pečkami. Tako ga je obogatil s tanini, da je zdržalo čez vroča poletja. Oranžno vino ni modna muha, je nuja iz preteklosti, ki jo danes znamo razumeti in ceniti. Z maceracijo prenesemo v vino vse, kar je narava dala grozdju. Naša macerirana malvazija je bogata, strukturna, z dolgim pookusom, a vendar mehka, da kar poboža in telo napolni z energijo. Je energijski napitek,” je z zanimivo primerjavo postregel Rojac, medtem ko so natakarji stregli “panko piščančje stripse z omako”.

Vsaka kraljica ima seveda tudi svojega kralja. V Istri je to refošk. “Zakaj se imenuje re-fošk? Fosco je – v italijanskem dialektu – nekdo, ki je temen, črne polti, lahko tudi umazan. Foscia je po italijansko megla. Ne vidiš čez. Re pa je kralj. Rimljani so mu menda rekli rex fuscus,” nas je v obdobje Antike popeljal Rojac, ki je na biotehniški fakulteti refošku posvetil tudi diplomsko nalogo. Ugotavljal je njegov potencial za staranje in ugotovil – v nasprotju z vsemi prej znanimi “dejstvi” –, da se pri tem odlično obnese. Mit o refošku kot zgolj enoletnem vinu, ki ni primerno za staranje, je bil razbit. Danes – poleg penečega se vina – iz refoška pridela še dve vini.

Najprej je živelj, zbran v Sobi 102, poskusil blažjo različico. “Se še kdo spomni kislega, črnega vina iz naše mladosti? No, to ni ta refošk,” je avtor nasmejal avditorij. Tudi njegov “blažji” refošk v sodu zori najmanj leto dni, je strukturen in globoke barve, z izrazito sadnimi pa tudi blagimi marmeladnimi notami. Kranjska klobasa z refoškom na kremni polenti je bila prava izbira. Za veliki finale pa je Rojac seveda prihranil črnega kralja. Renero je njegov najbolj zrel refošk z najboljših leg, ki ga stekleniči le v letnikih, ko se vse poklopi. Tako je bilo tudi leta 2011 in ta letnik je trenutno na trgu. Vino namreč, preden gre v steklenice, v sodu prebije kar pet let.

Medtem ko smo malo prej prisluhnili razlagi o re-fošku, je zdaj vinar z Gažona razložil še o re-neru, črnem kralju: “V času Benečanov je postal re nero di Isola najbolj čislano rdeče vino v celotnem Sredozemlju in posledično tudi najbolj obdavčeno v Beneški republiki. To je bilo vino, ki ga je pilo izključno plemstvo. Bilo je goste črne barve, dosegalo je visoke alkohole, z veliko svežine. V najboljših letnikih je ostalo celo malo sladkorja. Takšno je tudi moje vino, kar dosežemo s pravimi legami in minimalnimi obremenitvami trt. In seveda s strastjo in potrpljenjem,” je sklenil Rojac. Zraven velikega vina natakarjem ni preostalo drugega, kot da postrežejo goveji pljučni file. Z “glase” omako na domačih krompirjevih njokih.

Vir: O VINU, https://www.ovinu.si/242?cctest&